Demenca in dejavniki, na katere ne moremo vplivati

Pri demenci poznamo tri dejavnike, ki so izven našega nadzora. Prvi je starost, ki najbolj od vseh poveča tveganje, da bo posameznik zbolel za demenco. Verjetnost obolenja se namreč viša s starostjo. Po nekaterih ocenah naj bi do 85. leta kar tretjina do polovica posameznikov imela demenco.

Drugi dejavnik je spol. Ženske imajo v primerjavi z moškimi povečano tveganje, da bodo zbolele za demenco in to ne le na račun tega, da v povprečju dosežejo višjo starost. Ugotovljeno je bilo, da na povečano tveganje med drugimi vpliva v povprečju nižje število let izobrazbe v mladosti, večja izpostavljenost nasilju v družini in s tem nevarnosti za poškodbo glave, ter hormonske spremembe tekom življenja, npr. menopavza.

Tretji faktor izven nadzora pa je sestava naših genov. Obstajajo redke dedne oblike demence z zgodnjim nastopom, kar pomeni, da se lahko začnejo že v 30., 40. ali 50. letih in so posledica določenih genetskih ali kromosomskih napak. Čeprav je ta oblika dedne demence izredno redka, pa pri njej podedovana napaka pomeni razvoj demence v kasnejšem življenju.

Obstaja tudi nekoliko bolj pogosta različica gena, imenuje se ApoE4, ki lahko poveča možnost za razvoj Alzheimerjeve demence, vendar pa to ne pomeni, da bomo za demenco zagotovo zboleli. Oseba, ki ima kopijo gena ApoE4, ima približno za trikrat povečano tveganje za razvoj Alzheimerjeve demence.

S kakovostnejšim načinom življenja bi pojavnost demence zmanjšali za 40 %

Starost, spol in genetika so dejavniki tveganja, ki lahko povečajo možnost obolenja za demenco. A zdravila za večno mladost še ni, tudi biološkega spola si ne moremo izbirati, prav tako ne družine. Ali lahko kaj naredimo, da ne bi zboleli za demenco ali da bi odložili njen nastop?

Poleg treh dejavnikov tveganja, ki jih ne moremo nadzorovati, je bilo do sedaj prepoznanih 12 dejavnikov, na katere lahko vplivamo. To so nižja izobrazba, okvara sluha, debelost in diabetes, povišan krvni tlak, prekomerno uživanje alkohola, kajenje, pomanjkanje fizične aktivnosti, osamljenost in depresija, onesnaženost zraka in poškodbe glave. Z zmanjševanjem pojavnosti naštetih dejavnikov bi lahko pojavnost demence na svetu zmanjšali za 40 %. Poleg tega znanstveniki ugotavljajo, da tudi spanje in prehrana igrata zelo pomembno vlogo.

Nekateri dejavniki tveganja na zgornjem seznamu niso prav nič presenetljivi. Z redno telesno aktivnostjo, zdravo prehrano, z omejitvijo škodljivih vplivov kajenja in pretiranega uživanja alkohola, zadostno količino spanca, ter preživljanje prostega časa na način, ki nas zapolnjuje pripomoremo k zdravju svojega srca in ožilja. Kar pa je dobro za srce, je dobro tudi za možgane. Vedno več raziskav namreč kaže, da motnje možganskega krvnega obtoka prispevajo k razvoju demenc nevrodegenerativnega in vaskularnega tipa.

Bolj presenetljiv dejavnik tveganja je okvara sluha. S široko prisotnosjo tega stanja pri populaciji nad 55 let (približno pri tretjini ljudi!), in dejstvom da se uporaba slušnega aparata kaže kot učinkovita preventiva, se ta dejavnik prepoznava kot eden izmed najpomembnejših. Nedavna raziskava je pokazala, bi na ta način lahko preprečili kar 8% vseh primerov demenc po svetu!

Kakšen pa je sploh razlog, da okvara sluha tako znatno poveča tveganje? Ena od teorij je, okvara sluha vodi do pomanjkanja umske stimulacije, saj možgani sprejmejo manj dražljajev iz okolja, posebej tistih, povezanih z jezikom in govorom, kar negativno vpliva na strukturo in funkcijo možganov. Neprestano naprezanje, da bi razumeli popačene zvoke naj bi tudi predstavljalo večje “umsko breme” za naše možgane. Poleg tega ima okvara sluha lahko posreden vpliv, saj lahko privede do slabših socialnih stikov in družbene izolacije, kar samo po sebi predstavlja dejavnik tveganja za demenco.

Po drugi strani lahko uporaba slušnega aparata zmanjša kognitivno breme, ki je potrebno za procesiranje popačenih zvokov, zagotavlja zadostno umsko stimulacijo ter vpliva na socialno vključevanje.