Demenca je težava
21. stoletja
V naših zlatih letih, ko končno uživamo sadove svojega dela, lahko demenca bistveno okrne kvaliteto našega življenja ter tudi življenja naših svojcev [1-3].
Da je demenca del običajnega staranja je zmotno mišljenje. Danes namreč vemo, da demenca ni neizogibna usoda starosti, pač pa sindrom demence povzročijo različne bolezni in vzroki.
Tako kot po svetu, tudi v Sloveniji pričakovana življenjska doba raste. S tem raste tudi število bolnikov z demenco, tak trend pa se bo po napovedih še nadaljeval [4]. Vendar pa smo v zadnjih letih naredili preboj v razumevanju dejavnikov tveganja za nastanek demence, s čimer se kažejo tudi razlogi za optimizem.
V naših zlatih letih, ko končno uživamo sadove svojega dela, lahko demenca bistveno okrne kvaliteto našega življenja ter tudi življenja naših svojcev [1-3].
Da je demenca del običajnega staranja je zmotno mišljenje. Danes namreč vemo, da demenca ni neizogibna usoda starosti, pač pa sindrom demence povzročijo različne bolezni in vzroki.
Tako kot po svetu, tudi v Sloveniji pričakovana življenjska doba raste. S tem raste tudi število bolnikov z demenco, tak trend pa se bo po napovedih še nadaljeval [4]. Vendar pa smo v zadnjih letih naredili preboj v razumevanju dejavnikov tveganja za nastanek demence, s čimer se kažejo tudi razlogi za optimizem.
Demenco ima:
tisoč
ljudi v Sloveniji,
milijonov
ljudi na celem svetu.
Demenco ima:
tisoč
ljudi v Sloveniji,
milijonov
ljudi na celem svetu.
Zmanjševanje tveganja
Rast števila bolnikov z demenco v razvitih delih sveta v zadnjih letih ni tako skokovita, kot so kazale napovedi [5]. Razloge za to strokovnjaki pripisujejo predvsem bolj primernemu načinu življenja [6]. V zadnjem času je bilo namreč veliko napredka pri razumevanju spremenljivih dejavnikov tveganja za demenco. Glede na povzetek številnih raziskav, se kaže, da bi do 40% primerov demence lahko preprečili ali odložili s pravilnim ukrepanjem [7].
Zmanjšanje tveganja je ključno, pri čemer je pomemben zdrav življenjski slog s primerno prehrano, gibanjem in zadostno količino spanca, naslavljanje nekaterih kroničnih težav, kot so povišan krvni tlak in diabetes tipa 2, izogibanje različnim onesnaževalcem in obravnavanje starostnih senzoričnih okvar.
Zgodnje odkrivanje demence
S trenutnimi zdravili demence še ne znamo dokončno pozdraviti, lahko pa odložimo njene najhujše posledice za nekaj let in tako bistveno dvignemo kvaliteto življenja za bolnike in tudi njihove svojce [8-10]. Vendar so zdravila za demenco, kot tudi druge oblike intervencije, najbolj učinkovite v začetnih fazah bolezni. V večini primerov demence sicer lahko traja več let, preden simptomi postanejo dovolj zaskrbljujoči, da obiščemo zdravnika in ukrepamo. V tem času se stanje možganov lahko že močno poslabša in hkrati kognitivna okvara izrazito poveča.
Trenutne diagnostične metode za potrjevanje demence žal niso primerne za odkrivanje demence v zgodnjih fazah. Slikanje možganov je drago, testi likvorja so invazivni, strokovni klinični pregledi pa so zelo omejeni z nezadostnim številom nevrologov. Vprašalniki oz. psihološki presejalni testi pa pogosto niso dovolj natančni [14-17]. V zadnjem času se za pomoč pri zgodnjem odkrivanju demence razpravlja tudi o uporabi biomarkerjev [18-19].
Demenca je težava
21. stoletja
V naših zlatih letih, ko končno uživamo sadove svojega dela, lahko demenca bistveno okrne kvaliteto našega življenja ter tudi življenja naših svojcev [1-3].
Da je demenca del običajnega staranja je zmotno mišljenje. Danes namreč vemo, da demenca ni neizogibna usoda starosti, pač pa sindrom demence povzročijo različne bolezni in vzroki.
Tako kot po svetu, tudi v Sloveniji pričakovana življenjska doba raste. S tem raste tudi število bolnikov z demenco, tak trend pa se bo po napovedih še nadaljeval [4]. Vendar pa smo v zadnjih letih naredili preboj v razumevanju dejavnikov tveganja za nastanek demence, s čimer se kažejo tudi razlogi za optimizem.
Demenco ima:
tisoč
ljudi v Sloveniji,
milijonov
ljudi na celem svetu.
Zmanjševanje tveganja
Rast števila bolnikov z demenco v razvitih delih sveta v zadnjih letih ni tako skokovita, kot so kazale napovedi [5]. Razloge za to strokovnjaki pripisujejo predvsem bolj primernemu načinu življenja [6]. V zadnjem času je bilo namreč veliko napredka pri razumevanju spremenljivih dejavnikov tveganja za demenco. Glede na povzetek številnih raziskav, se kaže, da bi do 40% primerov demence lahko preprečili ali odložili s pravilnim ukrepanjem [7].
Zmanjšanje tveganja je ključno, pri čemer je pomemben zdrav življenjski slog s primerno prehrano, gibanjem in zadostno količino spanca, naslavljanje nekaterih kroničnih težav, kot so povišan krvni tlak in diabetes tipa 2, izogibanje različnim onesnaževalcem in obravnavanje starostnih senzoričnih okvar.
Zgodnje odkrivanje demence
S trenutnimi zdravili demence še ne znamo dokončno pozdraviti, lahko pa odložimo njene najhujše posledice za nekaj let in tako bistveno dvignemo kvaliteto življenja za bolnike in tudi njihove svojce [8-10]. Vendar so zdravila za demenco, kot tudi druge oblike intervencije, najbolj učinkovite v začetnih fazah bolezni. V večini primerov demence sicer lahko traja več let, preden simptomi postanejo dovolj zaskrbljujoči, da obiščemo zdravnika in ukrepamo. V tem času se stanje možganov lahko že močno poslabša in hkrati kognitivna okvara izrazito poveča.
Trenutne diagnostične metode za potrjevanje demence žal niso primerne za odkrivanje demence v zgodnjih fazah. Slikanje možganov je drago, testi likvorja so invazivni, strokovni klinični pregledi pa so zelo omejeni z nezadostnim številom nevrologov. Vprašalniki oz. psihološki presejalni testi pa pogosto niso dovolj natančni [14-17]. V zadnjem času se za pomoč pri zgodnjem odkrivanju demence razpravlja tudi o uporabi biomarkerjev [18-19].